Domača » Splošna praksa » Glioma kaj je to, stopnje, vrste, simptomi in zdravljenje

    Glioma kaj je to, stopnje, vrste, simptomi in zdravljenje

    Gliomi so možganski tumorji, v katere sodelujejo glialne celice, ki so celice, ki sestavljajo centralni živčni sistem (CNS) in so odgovorne za podporo nevronom in pravilno delovanje živčnega sistema. Ta vrsta tumorja ima genetski vzrok, vendar je redko dedna. Če pa v družini gliomov obstajajo primeri, priporočamo, da se opravi genetsko svetovanje, da se preveri prisotnost mutacij, povezanih s to boleznijo.

    Gliome lahko razvrstimo glede na njihovo lokacijo, vpletene celice, hitrost rasti in agresivnost, glede na te dejavnike pa splošni zdravnik in nevrolog lahko določijo najustreznejše zdravljenje za primer, ki je običajno s kirurškim posegom sledijo kemoterapija in radioterapija.

    Vrste in stopnja glioma

    Gliome lahko razvrstimo glede na vpletene celice in lokacijo:

    • Astrocitomi, ki izvirajo iz astrocitov, ki so glialne celice, odgovorne za celično signalizacijo, prehrano nevronov in homeostatsko kontrolo nevronskega sistema;
    • Epidendiomi, ki izvirajo iz ependimalnih celic, ki so odgovorne za oblogo votlin, ki jih najdemo v možganih in omogočajo gibanje cerebrospinalne tekočine, CSF;
    • Oligodendrogliomi, ki izvirajo iz oligodendrocitov, ki so celice, ki so odgovorne za nastanek mielinskega plašča, ki je tkivo, ki povezuje živčne celice.

    Ker so astrociti prisotni v večjih količinah v živčnem sistemu, je pojav astrocitomov pogostejši, pri čemer je glioblastom ali astrocitom IV stopnje najhujši in pogostejši, ki ju lahko označujeta visoka stopnja rasti in infiltrativna sposobnost, kar ima za posledico več simptomov ki lahko ogrozijo življenje osebe. Razumejte, kaj je glioblastom.

    Glede na stopnjo agresivnosti lahko gliom razvrstimo v:

    • I. razred, da se to pogosteje zgodi pri otrocih, čeprav redko, in ga je mogoče zlahka rešiti s kirurškim posegom, saj ima počasno rast in nima infiltrativne sposobnosti;
    • II. Razred, ki ima tudi počasno rast, vendar je že možno infiltrirati možgansko tkivo in, če diagnoza ni postavljena v začetni fazi bolezni, lahko postane III ali IV stopnje, kar lahko ogrozi življenje osebe. V tem primeru se poleg kirurških posegov priporoča tudi kemoterapija;
    • III. Razred, za katero je značilna hitra rast in jo možgani zlahka širijo;
    • IV. Razred, kar je najbolj agresivno, saj se poleg visoke stopnje razmnoževanja hitro širi, ogroža življenje osebe.

    Poleg tega lahko gliome uvrščamo med nizke stopnje rasti, kot je to pri gliomih stopnje I in II, in z visoko stopnjo rasti, kot je to pri gliomih III in IV stopnje, ki so več resno zaradi dejstva, da so tumorske celice sposobne hitro razmnoževati in se infiltrirati na druga mesta možganskega tkiva, kar še dodatno ogroža življenje osebe.

    Glavni simptomi

    Znake in simptome glioma običajno prepoznamo le, ko tumor stisne nekaj živcev ali hrbtenjače, in se lahko razlikujejo tudi glede na velikost, obliko in hitrost rasti glioma, pri čemer so glavni:

    • Glavobol;
    • Konvulzije;
    • Slabost ali bruhanje;
    • Težave pri vzdrževanju ravnotežja;
    • Duševna zmeda;
    • Izguba pomnilnika:
    • Spremeni se vedenje;
    • Slabost na eni strani telesa;
    • Težave pri govoru.

    Na podlagi ocene teh simptomov lahko splošni zdravnik ali nevrolog navede izvedbo slikovnih testov, tako da lahko postavi diagnozo, na primer računalniško tomografijo in magnetno resonanco. Iz pridobljenih rezultatov lahko zdravnik ugotovi lokacijo tumorja in njegovo velikost, tako da lahko določi stopnjo glioma in tako navede najprimernejše zdravljenje.

    Kako poteka zdravljenje

    Zdravljenje glioma poteka v skladu z značilnostmi tumorja, stopnjo, vrsto, starostjo in znaki ter simptomi, ki jih predstavlja oseba. Najpogostejše zdravljenje glioma je operacija, katere namen je odstraniti tumor, zaradi česar je potrebno odpreti lobanjo, da lahko nevrokirurg dostopa do možganske mase, zaradi česar je postopek bolj občutljiv. To operacijo običajno spremljajo slike, ki jih nudi MRI in računalniška tomografija, tako da lahko zdravnik ugotovi točno lokacijo tumorja, ki ga je treba odstraniti.

    Po kirurški odstranitvi glioma je oseba običajno podvržena kemoterapiji ali radioterapiji, zlasti ko gre za gliome stopnje II, III in IV, saj so infiltrativni in se lahko zlahka širijo na druge dele možganov, poslabšajo stanje . Tako je s kemoterapijo in radioterapijo mogoče odstraniti tumorske celice, ki niso bile odstranjene s kirurškim posegom, kar preprečuje širjenje teh celic in vrnitev bolezni.