Kaj je venski angiom, simptomi in zdravljenje
Venski angiom, imenovan tudi anomalija venskega razvoja, je benigna prirojena sprememba možganov, za katero so značilne nepravilnosti in nenormalno kopičenje nekaterih možganskih žil, ki so običajno bolj razširjene kot običajne.
V večini primerov venski angiom ne povzroča simptomov, zato ga odkrijemo po naključju, ko oseba iz drugega razloga opravi CT ali MRI v možgane. Ker velja za benigno in ne povzroča simptomov, venski angiom ne potrebuje nobenega zdravljenja.
Kljub temu je lahko venski angiom hud, kadar povzroči simptome, kot so napadi, nevrološke težave ali krvavitve, in ga je treba kirurško odstraniti. Kirurški poseg za zdravljenje venskega angioma se opravi le v teh primerih, ker obstaja večje tveganje za nastanek posledic, odvisno od lokacije angioma.
Simptomi venskega angioma
Venski angiom ponavadi ne povzroča simptomov, vendar v nekaterih primerih lahko oseba občuti glavobol. V redkejših primerih, ko je venski angiom bolj obsežen ali ogroža pravilno delovanje možganov, se lahko pojavijo drugi simptomi, kot so napadi, vrtoglavica, tinitus, odrevenelost na eni strani telesa, težave z vidom ali sluhom, tresenje oz. na primer zmanjšana občutljivost.
Ker ne povzroča simptomov, se venski angiom prepozna šele, ko zdravnik zahteva slikarski pregled, na primer računalniško tomografijo ali slikanje z magnetno resonanco možganov, za diagnozo migrene, na primer.
Kako naj bo zdravljenje
Zaradi dejstva, da venski angiom ne povzroča simptomov in je benigen, v večini primerov ni potrebno izvajati specifičnega zdravljenja, temveč le medicinsko spremljanje. Če pa opazite simptome, lahko poleg spremljanja nevrolog priporoči uporabo zdravil za njihovo lajšanje, vključno s protikonvulzivi.
Možni posledice in zapleti
Zapleti venskega angioma so običajno povezani s stopnjo nepravilnosti in lokalizacijo angioma, poleg tega, da so pogostejši kot posledica kirurškega posega. Tako so glede na lokacijo venskega angioma možne posledice:
Če je kirurški poseg potreben, so lahko posledice venskega angioma, ki se razlikujejo glede na njihovo lokacijo, naslednje:
- Nahaja se v čelnem reženju: lahko pride do težav ali nezmožnosti izvajanja bolj specifičnih gibov, kot sta pritiskanje gumba ali držanje pisala, pomanjkanje motorične koordinacije, težave ali nezmožnost izražanja z govorom ali pisanjem;
- Nahaja se v parietalnem reženju: lahko povzroči težave ali izgubo občutljivosti, težave ali nezmožnost prepoznavanja in prepoznavanja predmetov;
- Nahaja se v temporalnem reženju: lahko obstajajo težave s sluhom ali izguba sluha, težave ali nezmožnost prepoznavanja in prepoznavanja običajnih zvokov, težave ali nezmožnost razumevanja, kaj govorijo drugi;
- Nahaja se v okcipitalnem reženju: lahko obstajajo težave z vidom ali izguba vida, težave ali nezmožnost prepoznavanja in vizualne prepoznave predmetov, težave ali nezmožnost branja zaradi ne prepoznavanja črk;
- Nahaja se v možganu: lahko so težave z ravnotežjem, neusklajenost prostovoljnih gibanj.
Ker je operacija povezana z zapleti, jo priporočamo le, kadar obstajajo dokazi o možganski krvavitvi, kadar je angioma povezana z drugimi možganskimi poškodbami ali kadar napadi, ki nastanejo zaradi tega angioma, ne odpravijo z uporabo zdravil..
