Prebavni (prebavni) sistem, kot je prebava in anatomija

Prebavni sistem, imenovan tudi prebavni ali prebavni ali črevesni (SGI), je eden glavnih sistemov človeškega telesa in je odgovoren za predelavo hrane in absorpcijo hranil, kar omogoča pravilno delovanje telesa. Ta sistem je sestavljen iz več organov, ki delujejo skupaj, da bi opravljali naslednje glavne funkcije:

• Spodbujajo prebavo beljakovin, ogljikovih hidratov in lipidov iz zaužite hrane in pijač;
• Absorbirajo tekočine in mikrohranila;
• Zagotovite fizično in imunološko oviro mikroorganizmom, tujkom in antigenom, zaužitih s hrano.

Tako je SGI odgovoren za uravnavanje metabolizma in imunskega sistema, da se ohrani pravilno delovanje organizma.

Organi prebavnega sistema

Prebavni sistem je sestavljen iz organov, ki omogočajo prenašanje zaužite hrane ali pijače in obenem absorpcijo osnovnih hranilnih snovi za pravilno delovanje organizma. Ta sistem se razprostira od ust do anusa z njegovimi sestavnimi organi:

1. Usta: odgovoren za sprejem hrane in zmanjšanje velikosti delcev, da se lahko lažje prebavi in ​​absorbira, poleg tega, da jo mešamo s slino;
2. Požiralnik: odgovoren za prevoz hrane in tekočin iz ustne votline v želodec;
3. Želodec: igra temeljno vlogo pri začasnem skladiščenju in prebavi pojeste hrane;
4. Tanko črevo: odgovoren za večino prebave in absorpcije hrane ter prejema izločke iz trebušne slinavke in jeter, ki pomagajo temu procesu;
5. Debelo črevo: kjer pride do absorpcije vode in elektrolitov. Ta organ je odgovoren tudi za začasno shranjevanje končnih produktov prebave, ki služijo kot bakterijska sinteza nekaterih vitaminov;
6. Rektum in anus: so odgovorni za nadzor defekacije.

Prebavni sistem poleg organov sestavlja več encimov, ki zagotavljajo pravilno prebavo hrane, glavni pa so:

• Slinavna amilaza ali ptialina, ki je prisoten v ustih in je odgovoren za prvo prebavo škroba;
• Pepsin, ki je glavni encim v želodcu in je odgovoren za razgradnjo beljakovin;
• Lipaza, ki je prisoten tudi v želodcu in pospešuje začetno prebavo lipidov. Ta encim izloča tudi trebušna slinavka in opravlja isto funkcijo;
• Tripsin, ki se nahaja v tankem črevesju in vodi do razpada maščobnih kislin in glicerola.

Večine hranilnih snovi zaradi svoje velikosti ali dejstva, da niso topne, ne moremo absorbirati v naravni obliki. Tako je prebavni sistem odgovoren za pretvorbo teh velikih delcev v manjše, topne delce, ki se lahko hitro absorbirajo, kar je predvsem posledica proizvodnje več prebavnih encimov..

Kako se prebava zgodi

Prebavni proces se začne z zaužitjem hrane ali pijače in konča s sproščanjem blata. Prebava ogljikovih hidratov se začne v ustih, čeprav je prebava minimalna, medtem ko se prebava beljakovin in lipidov začne v želodcu. Največ prebave ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob poteka v začetnem delu tankega črevesa.

Čas prebave hrane se razlikuje glede na skupno količino in značilnosti zaužite hrane in lahko traja do 12 ur za vsak obrok, na primer.

1. Prebava v orofaringealni votlini

V ustih zmeljejo zobje in zdrobijo hrano, ki jo pojedo, na manjše delce, nastalo hrano pa se navlaži s slino. Poleg tega se sprošča prebavni encim, slinava amilaza ali ptialin, ki sproži prebavo škroba, ki predstavlja ogljikove hidrate. Prebava škroba v ustih z delovanjem amilaze je minimalna, njegovo delovanje pa zavira v želodcu zaradi prisotnosti kislih snovi.

Bolus prehaja skozi žrelo, pod prostovoljnim nadzorom, in požiralnik, pod neprostovoljnim nadzorom, doseže želodec, kjer se pomeša z želodčnimi izločki.

2. Prebava v želodcu

V želodcu so proizvedeni izločki bogati s klorovodikovo kislino in encimi ter jih pomešamo s hrano. Ob prisotnosti hrane v želodcu se pepsin, ki je eden od encimov, ki je prisoten v želodcu, izloči v neaktivni obliki (pepsinogen) in z delovanjem klorovodikove kisline pretvori v pepsin. Ta encim ima temeljno vlogo v procesu prebave beljakovin, spreminja svojo obliko in velikost. Poleg proizvodnje pepsina obstaja tudi proizvodnja v manjši meri lipaze, ki je encim, odgovoren za začetno razgradnjo lipidov.

Za povečanje črevesne razpoložljivosti in absorpcije vitamina B12, kalcija, železa in cinka so pomembni tudi želodčni izločki.

Po predelavi hrane skozi želodec se bolus v majhnih količinah sprosti v tanko črevo glede na kontrakcije želodca. Pri tekočih obrokih praznjenje želodca traja približno 1 do 2 uri, pri trdnih obrokih pa približno 2 do 3 ure in se razlikuje glede na skupno količino in značilnosti zaužite hrane..

3. Prebava v tankem črevesu

Tanko črevo je glavni organ prebave in absorpcije hrane in hranil ter je razdeljeno na tri dele: dvanajstnik, jejunum in ileum. V začetnem delu tankega črevesa pride do prebave in absorpcije večine zaužite hrane zaradi spodbujanja proizvodnje encimov s tankim črevesjem, trebušno slinavko in žolčnikom..

Žolč izloča jetra in žolčnik ter olajša prebavo in absorpcijo lipidov, holesterola in maščob topnih vitaminov. Pankreasa je odgovorna za izločanje encimov, ki so sposobni prebaviti vsa glavna hranila. Encimi, ki jih proizvaja tanko črevo, poleg trigliceridov, ki se razgradijo na proste maščobne kisline in monoglicerole, zmanjšajo ogljikove hidrate manjše molekulske mase in peptide srednje in velike velikosti..

Večji del prebavnega procesa se zaključi v dvanajstniku in zgornjem delu jejunuma, absorpcija večine hranilnih snovi pa je skoraj končana, ko material doseže sredino jejunuma. Vnos delno prebavljene hrane spodbuja sproščanje več hormonov in posledično encimov in tekočin, ki motijo ​​prebavne motnje in sitost.

Skozi tanko črevo se absorbirajo skoraj vsi makronutrienti, vitamini, minerali, elementi v sledeh in tekočina, preden dosežejo debelo črevo. Debelo črevo in rektum absorbirata večino preostale tekočine iz tankega črevesa. Debelo črevo absorbira elektrolite in majhno količino preostalih hranil.

Preostala vlakna, odporni škrobi, sladkor in aminokisline fermentirajo obrobno črevo na debelem črevesu, kar ima za posledico kratke verige maščobnih kislin in plinov. Kratkoročne maščobne kisline pomagajo vzdrževati normalno delovanje sluznice, sproščajo majhno količino energije iz nekaterih preostalih ogljikovih hidratov in aminokislin ter olajšajo absorpcijo soli in vode.

Črevesna vsebina traja 3 do 8 ur, da doseže ileocekalni ventil, ki služi za omejitev količine črevesnega materiala, ki prehaja iz tankega črevesa v debelo črevo in preprečuje njegovo vračanje.

Kaj lahko moti prebavo

Obstaja več dejavnikov, ki lahko preprečijo pravilno izvajanje prebave, kar ima za posledico zdravje osebe. Nekateri dejavniki, ki lahko vplivajo na prebavo, so:

• Količina in sestava zaužite hrane, to je zato, ker je odvisno od značilnosti hrane proces prebave hitrejši ali počasnejši, kar lahko vpliva na občutek sitosti, npr..
• Psihološki dejavniki, kako hrana izgleda, diši in okusi. To je zato, ker ti občutki povečajo proizvodnjo sline in izločkov v želodcu, poleg tega, da spodbujajo mišično aktivnost SGI, zaradi česar se hrana slabo prebavi in ​​absorbira. Na primer pri negativnih čustvih, kot sta strah in žalost, se zgodi obratno: pride do zmanjšanja sproščanja želodčnih izločkov, pa tudi do zmanjšanja peristaltičnega gibanja črevesja;
• Prebavna mikrobiota, ki lahko trpijo zaradi motenj zaradi uporabe zdravil, kot so antibiotiki, ki povzročajo odpornost bakterij ali zaradi situacij, ki vodijo do zmanjšanja proizvodnje klorovodikove kisline v želodcu, kar lahko povzroči gastritis.
• Predelava hrane, saj način uživanja hrane lahko ovira hitrost prebave. Kuhana hrana se običajno prebavi hitreje, kot je na primer surova.

Če opazite kakršne koli simptome, povezane z gastrointestinalnim sistemom, kot so na primer prekomerni plini, zgaga, napihnjen trebuh, zaprtje ali driska, je pomembno, da greste k gastroenterologu na teste, da ugotovite vzrok simptomov in začeti najboljše zdravljenje.