Kaj je Stockholmski sindrom in kako se zdravi
Stockholmski sindrom je pogosta psihološka motnja pri ljudeh, ki so v napetosti, na primer v primeru ugrabitev, hišnega pripora ali zlorabe. V teh situacijah žrtve ponavadi vzpostavijo več osebnih odnosov z agresorji.
Stockholmski sindrom je odziv nezavednega na nevarno situacijo, zaradi katere žrtev vzpostavi čustveno povezavo z ugrabiteljem, na primer, zaradi česar se počutijo varne in mirne.
Ta sindrom je bil prvič opisan leta 1973 po ugrabitvi banke v Stockholmu na Švedskem, v kateri so žrtve vzpostavile vezi prijateljstva z ugrabitelji, tako da so jih na koncu obiskali v zaporu, poleg tega pa trdijo, da ni nobene vrste. fizično ali psihično nasilje, ki bi lahko nakazovalo, da je bilo njihovo življenje v nevarnosti.
Znaki Stockholmskega sindroma
Običajno Stockholmski sindrom nima znakov in simptomov, možno pa je, da ima veliko ljudi ta sindrom, ne da bi tega sploh vedel. Znaki Stockholmskega sindroma se pojavijo, ko se oseba srečuje s situacijo stresa in napetosti, v kateri je ogroženo njegovo življenje, kar lahko sproži občutek negotovosti, osamljenosti ali zaradi groženj, na primer.
Tako podzavest kot način obrambe spodbuja sočutno vedenje do agresorja, tako da je odnos med žrtvijo in ugrabiteljem pogosto eden od čustvenih identifikacij in prijateljstva. Na začetku bi ta čustvena povezanost želela ohraniti življenje, vendar se sčasoma zaradi ustvarjenih čustvenih vezi majhna dejanja prijaznosti storilcev, na primer, nagibajo k ljudem, ki imajo sindrom, ki zaradi česar se počutijo bolj varne in mirne glede na razmere in da se kakršna koli vrsta grožnje pozabi ali ne upošteva.
Kako poteka zdravljenje
Ker Stockholmskega sindroma ni lahko prepoznati, samo kadar je oseba ogrožena, za to vrsto sindroma ni mogoče zdraviti. Poleg tega so značilnosti Stockholmskega sindroma posledica odziva podzavesti, ni mogoče preveriti razloga, zakaj se dejansko zgodijo.
Večina raziskav poroča o primerih ljudi, ki so razvili Stockholmski sindrom, vendar je malo raziskav, ki poskušajo razjasniti diagnozo tega sindroma in s tem določiti zdravljenje. Kljub temu lahko psihoterapija človeku na primer pomaga, da premaga travmo in celo pomaga prepoznati sindrom.
Zaradi pomanjkanja jasnih informacij o Stockholmskem sindromu ta sindrom ni prepoznan v Diagnostičnem in statističnem priročniku duševnih motenj, zato ga ne uvrščamo med psihiatrične bolezni..
