Kaj je preobremenjenost s hrano, simptomi (+ 7 mitov in resnic)

Preobremenjenost s hrano je nelagodje v telesu, ki se pojavi, ko se po zaužitem obroku izvaja nekaj napora ali telesne aktivnosti. Ta težava je najbolj znana, ko na primer človek kosi in nato odide na bazen ali morje, saj napor plavanja moti prebavo in povzroča nelagodje zaradi preobremenjenosti, lahko pa se pojavi tudi pri vadbi intenzivne vadbe , kot sta tek ali vadba.

Bolje razumejte, kako pride do zastojev:

Kongres lahko ubije?

1. Vadba po jedi povzroči preobremenjenost

Resnica. Še posebej, če vadba pride po velikem obroku, kot je kosilo ali večerja, saj telesna aktivnost povzroči, da večina pretoka krvi preide v mišice, namesto da ostanejo v črevesju, zaradi česar je prebava zelo počasna.

Poleg tega, ker se večina krvi usmeri v mišice ali črevesje, se možgani na koncu poškodujejo, nato pa se pojavi slabo počutje s simptomi šibkosti, omotičnosti, bledice in bruhanja..

2. Kopanje v hladni vodi po vročem obroku povzroči preobremenjenost

Mit. Hladna voda ni vzrok zastojev, ampak fizični napor po obroku. Poleg tega je v običajni kopeli trud, ki ga je treba vložiti, zelo majhen, premajhen, da bi povzročil nelagodje. Enako velja za bazenske kopeli, kjer je posameznik v vodi tiho, brez plavanja in brez igre, v primeru otrok.

3. Lahki sprehodi pomagajo prebavi

Resnica. Če gremo na krajši 10–20 minutni sprehod, v počasnih korakih pomaga izboljšati prebavo, saj aktivira metabolizem in zmanjša občutek napihnjenosti v trebuhu.

4. Preobremenjenost s hrano lahko ubije.

Mit. Preobremenjenost s hrano povzroča le veliko nelagodje, v redkih primerih pa lahko pride tudi do omedlevice. Smrti, povezane s preobremenjenostjo hrane, se običajno zgodijo v vodi, vendar se zgodijo z utopitvijo in ne s prebavnimi težavami. Ko se posameznik slabo počuti, postane šibek in omotičen ter lahko celo omedli, kar lahko vodi v smrt, če se zgodi v vodi. Na suhem pa bi nelagodje kmalu po nekaj minutah počitka minilo brez nevarnosti smrti.

5. Vajo je treba izvajati šele po 2h obroka

Resnica. Po obsežnem obroku, kot je kosilo, je treba telesno aktivnost izvajati šele po vsaj 2 urah, kar je čas, potreben za dokončno prebavo. Če posameznik ne more čakati 2 uri pred vadbo, je idealno, da si privošči lahke obroke, s solatami, sadjem, belim mesom in belim sirom, zlasti izogiba se maščobam in ocvrti hrani..

6. Vsak napor lahko povzroči zastoje hrane

Mit. Samo vaje z visoko intenzivnostjo, kot so plavanje, tek, igranje nogometa ali telovadba, ponavadi povzročijo hudo prebavo, s simptomi slabo počutja, slabosti in bruhanja. Lahke vaje, kot so kratki sprehodi ali raztezanja, ne povzročajo nelagodja, saj ne zahtevajo veliko mišičnega naprezanja in omogočajo črevesju, da konča prebavo normalno.

7. Zgodovina slabe prebave poveča tveganje zastojev.

Resnica. Ljudje, ki običajno že občutijo nekatere simptome slabe prebave, kot so zgaga, prekomerno izpiranje plina in občutek polnega želodca, imajo večjo verjetnost zastojev, saj naravno njihovo črevesje že deluje počasneje. Enako velja za primere črevesnih težav, kot so Crohnova bolezen, gastritis in sindrom razdražljivega črevesja. Oglejte si simptome, ki kažejo na slabo prebavo.

Kaj storiti, da ustavimo zastoje

Zdravljenje zastojev hrane poteka le s počitkom in zaužitjem majhnih količin vode za hidratacijo. Tako je treba takoj prenehati s fizičnim naporom, sedeti ali ležati in čakati, da bolezen mine. Počitek povzroči, da se pretok krvi spet koncentrira v črevesju, prebava pa se začne znova, zaradi česar simptomi minejo v 1 uri..

V primeru hudega slabo počutja, s pogostim bruhanjem, spremembami krvnega tlaka in omedlevicami je idealno, da posameznika odpeljejo na urgenco na zdravstveno nego..